V srcu vinorodnih gričev Jeruzalema se prepletajo stoletna vinska tradicija, bogata zgodovina in legende. Od rimskih časov, križarskih pohodov in turških vpadov do vzpona znamenite vinarske rodbine Fürst – ta kraj že stoletja piše edinstveno zgodbo, ki danes živi naprej v našem Wine & Spa Resortu Sibon

Legenda pravi, da so v 18. stoletju v teh krajih prispeli francoski vojaki, ki so med pohodom skozi vinorodne griče Prlekije poskusili lokalno vino iz sorte Furmint. Navdušeni nad njegovim okusom naj bi vzkliknili:

“C’est si bon!” – kar v francoščini pomeni “To je tako dobro!”

Krajani, ki niso razumeli francoskega jezika, so besedno zvezo slišali kot “šipon” – in tako naj bi sorta dobila svoje ljudsko ime, ki se je ohranilo vse do danes. Po sorti Šipon pa je ime prevzel tudi naš hotel Sibon Wine and spa resort.

Jeruzalem danes velja za eno najpomembnejših vinorodnih in turističnih točk vzhodne Slovenije, a njegove korenine segajo globoko v preteklost. Že Rimljani so sem prinesli vinsko trto, križarji in romarji pa so kraj, ki jih je spominjal na obljubljeno deželo, poimenovali Jeruzalem. V 13. stoletju so tukajšnji križarski vitezi širili vinogradniško znanje med domačine, zgodovino kraja pa zaznamujejo tudi boji s Turki in pogum domačih ljudi.

Začetki segajo v leto 1821, ko je Ernst Franz Xaver Fürst v Ptuju ustanovil podjetje, ki se je sčasoma razvilo v eno največjih vinskih podjetij v Evropi – Conrad Fürst & Söhne. Njihovi izdelki so potovali po železnici v glavna evropska mesta, vino iz Prlekije pa se je točilo celo na cesarskem dvoru in prestižnih restavracijah dunajske elite.

V drugi polovici 19. stoletja je vnuk ustanovitelja, Conrad II. Fürst, razširil dejavnost tudi na Jeruzalemske griče, kjer je prepoznal izjemen potencial tukajšnjih vinogradov. Kupil je približno 15 hektarjev najboljše vinogradniške zemlje – med njimi tudi zemljišče, kjer danes stoji Wine & Spa Resort Sibon. Tukaj je postavil Vinski hram, vinsko hišo z globokimi kletmi, kjer se je grozdje takoj po trgatvi stiskalo in shranjevalo. Logistika je bila natančno načrtovana: mošt so z volovskimi vpregami prevažali do Ivanjkovcev, od tam pa z vlakom v osrednji podzemni kompleks v Ptuju, danes znan kot Ptujska klet (Pullus).

Po drugi svetovni vojni je družina morala zapustiti Slovenijo, njihova lastnina je bila nacionalizirana, in s tem se je začasno končalo pomembno poglavje v zgodovini prleškega vinogradništva. A duh Fürstove dediščine ni nikoli povsem izginil.

Z osamosvojitvijo Slovenije in vrnitvijo premoženja je družina po več kot 60 letih znova dobila v last svoje nekdanje vinograde (leta 2006) ter domačijo v Ptuju (leta 2009). To ni bila le formalna vrnitev zemlje – bila je priložnost za nov začetek.

Na sončnih pobočjih Jeruzalemskih gričev, kjer so trte že stoletja del vsakdana, se je konec 19. stoletja začelo novo poglavje – zgodba družine Fürst, ene najvplivnejših vinarskih dinastij v nekdanji Avstro-Ogrski. Njihovo ime je postalo sinonim za kakovostno vino, ki je bilo cenjeno daleč zunaj meja regije.